
1. Govornika
dr. Andreja Pšeničny – psihologinja in psihoterapevtka, specialistka za osebnostne strukture, čustveno regulacijo in relacijsko dinamiko; v podkastu analizira psihološke korenine eksibicionizma in vojerizma, ter družbeni pomen razgaljanja in opazovanja v sodobni kulturi.
Iztok Prosen – psihoterapevt in radijski sogovorec, ki prispeva refleksije o sodobnih družbenih paradoksih in človekovi potrebi po nadzoru, priznanju in bližini.
2. O epizodi
Epizoda razgrinja psihološko in kulturno anatomijo eksibicionizma in vojerizma – dveh na videz nasprotnih, v resnici pa dopolnjujočih se mehanizmov človeške želje po stiku in kontroli.
Govorca razmišljata, kako eksibicionizem ne izraža pristne želje po bližini, temveč poskus, da bi nadzorovali pogled drugega, in kako vojerizem ni radovednost, ampak strategija bega pred stikom.
Z razvojnopsihološkega vidika epizoda pokaže, da se korenine obeh pojavov skrivajo v otroški potrebi po priznanju in potrditvi obstoja – “poglej me, da bom obstajal”.
V družbenem kontekstu se tema razširi v analizo sodobne kulture razgaljenosti in nadzora – od selfijev in družbenih omrežij do terapevtskega “voajerizma duše” in digitalnega profiliranja.
Posebej izpostavljena je misel, da sodobna družba nagrajuje masko, a kaznuje ranljivost, zato eksibicionizem in vojerizem nista patologiji, temveč normalizirana mehanizma izogibanja intimnosti.
3. Ključne točke
1. Eksibicionizem ni presežek narcizma, temveč simptom praznine.
Potreba, da me drugi vidi, postane prisila – “če me ne vidiš, me ni”.
2. Voajerizem je užitek v odsotnosti stika.
Pogled nadomesti odnos; opazovanje drugega postane oblika moči brez reciprocitete.
3. Sram kot skupna točka obeh polov.
Eksibicionist tvega sram, vojer se mu izogne – a oba ostaneta ujeta v isti dinamiki potrditve in bega.
4. Družbeni kontekst:
Sodobna tehnologija, mediji in politika krepijo “kulturo nadzorovanega razgaljanja”. Naši digitalni odtisi postanejo orožje manipulacije, algoritmi pa novi “pogled drugega”.
4. Najboljši citati
• “Eksibicionizem ni želja po bližini, ampak ritual izogibanja bližini.” – dr. Andreja Pšeničny [03:20]
• “Voajer ne gleda, da bi se približal – gleda, da se mu ne bi bilo treba približati.” – dr. Andreja Pšeničny [08:45]
• “Resnična perverzija ni v posamezniku, ampak v kulturi, ki nagrajuje masko in kaznuje ranljivost.” – dr. Andreja Pšeničny [17:50]
• “Eksibicionizem in vojerizem nista devijacija, ampak resnica vsakega odnosa – pokažemo se in hkrati gledamo.” – Iztok Prosen [31:40]